(tekst v slovenščini spodaj)
The project Empire Strikes Back & Forward (the title alludes to one of the Star Wars films) is conceived as a recurring annual exhibition that will establish a dialogue among visual artists (emerging and established contemporary painters, sculptors and intermedia artists) from both closer and more distant areas of Europe.
The project aims to include the historical, cultural, existential and political topics in the environment that geographically and politically unite and at the same time divide us. The main questions posed to participating artists will be: what determines the local social characteristics and what links artists and citizens in the wider European area throughout history? How different are the backgrounds we come from and which values do we share? How does art reflect local society and how do we move beyond the national dimension? How does the variety of specific social problems manifest in the artist’s environment? (For example, attitudes to World War 2 in Slovenia and in Germany.)
In May 2014, the Institute for Arts Gulag produced the first independent exhibition of Slovenian artists that was held in the Ljubljana Town Hall. It presented the reflections of two artists (a painter and a sculptor) on the wars in Slovenia: upon the centenary anniversary of the start of World War 1; the 75th anniversary of the end of World War 2 and the Roman wars upon the 2000th anniversary of the start of ancient Emona (the Roman predecessor to Ljubljana). The artists use these war themes to contemplate violence and its consequences: dehumanisation.
The artivistic comment on the society of Ljubljana, reaching back to ancient Emona, is conceived by the painter and video artist Gorazd Krnc in collaboration with the sculptor and intermedia artist Zoran Srdić Janežič. Both of them embrace the media and convincingly master the form. Despite the classic formats of painting and sculpture, they still manage to transform and surprise with their humour. The paintings on steel look ‘heavy’, while the sewn fabric figures give the impression of ‘light’ and playful matter. They both dynamise the viewer’s relationship towards these unusual vehicles of artistic ideas. The artists reflect seemingly minor situations of the fleeting, absurd and common to comment on what should be deeper values of our civilisation.
/////
Projekt Empire strikes back & forward je zamišljen kot ponavljajoč se, večletni razstavni opus, v katerem bodo vzpostavili dialog vizualni umetniki z ožjega in širšega območja Evrope. Zanimajo jih zgodovinske, kulturne, eksistencialne ter politično aktualne teme v okolju, ki nas hkrati združuje in deli.
Rdeča nit njihovega ustvarjanja je vprašanje: kaj določa lokalne družbene značilnosti ter v čem se umetniki in prebivalci povezujemo v širšem evropskem prostoru preko skupne evropske zgodovine? Iz kako različnih okolij in zgodovinskega ozadja izhajamo in kakšne so naše skupne vrednote? Kako z umetnostjo reflektirati lokalno in v čem – kot prebivalci Evrope – presegamo nacionalno? Kako se različne konkretne družbene problematike manifestirajo v okolju, kjer umetniki živijo? (Npr. kakšen odnos do 2. svetovne vojne »vzdržuje« Nemčija in kakšnega Slovenija?)
V prvi samostojni, zaokroženi razstavi letos je umetniški razmislek namenjen refleksiji vojn na področju Slovenije: spričo stoletnice 1. svetovne vojne, petdesetletnice 2. svetovne vojne ter rimskih vojn v času Emone. Gorazd Krnc in Zoran Srdić Janežić sta uporabila zgodovinsko temo za razmislek o nasilju in njegovi posledici: Razčlovečenju.
Vprašanje obiskovalcev na otvoritvi se je najbolj pogosto glasilo: ‘Zakaj je med lutkami, ki jih gledalec lahko prebiča in nosijo oznake: HOMO, IZBRISANI, POLITIK, ČEFUR, LJUBLJANČAN, BREZPOSELEN itd. – tudi OTROK? Očitno nam je bolj razumljivo, če se nasilje izvaja nad politično izpostavljenimi skupinami kot so izbrisani ali homoseksualci, kot pa nad otroci. Ravno tem opredelitvam, ki že spadajo v domeno politične (ne)korektnosti pa se umetnik upira in s premikanjem tarče nasilja namiguje, da lahko kdorkoli (izmed nas) postane njegova žrtev.
Kipi iz blaga so na prvi pogled nenevarni, igrivi in humorni, vendar ni bojno polje z mrtvimi vojaki, odrezanimi deli teles, črevesjem in razmetanim orožjem prav nič blaga slika. Skrajno nasilje vseh vojn Zoran Srdić Janežič navidezno lahkotno združuje s ‘civilnim’, družbenim in domačim nasiljem. Vsem je skupno razčlovečenje. Takšna je tudi Emona na kovinskih slikah Gorazda Krnca: očarljive in namišljene podobe starega mesta z razglednic so na hladnem nosilcu izpraznjene ljudi oz. se ti pojavijo zgolj kot madež, kapljajoča forma, neresnični. Ostajajo zidovi, arhitektura, vsakdanji predmeti prebivalcev Emone. In naš odsev – odsev sedanjih prebivalcev v kovini, slike nam vračajo pogled in podobo, trgajo se, luknjajo in kapljajo ter nas s tem sublimno napeljujejo na spoznanje o prirejeni sliki zgodovine kot konstrukcije.
High resolution photos:
Battle field
Two soldiers
Face
Ear
Woman in blue
Stopnišče
Klop
Grad
Glavi
Otrok
